brfsea napisal:
Prosim za odgovore ... V življenje se vrtim v vrtincu in ne vem kaj je razlog, da se mi situacije ponavljajo oz. da ne moram splavati iz tega vrtinca, če tako rečem. V čem je problem?
Opisala bom dva primera, primerov je več, veliko. Ker se mi zdi, da moram to rešiti, da lahko grem naprej, pa ne samo jaz, opažam, da se hčerka vrti v enakem krogu, vas prosim za konstuktivna mnenja.
Ocenila bi se kot osebo, ki je dobronamerna in rada pomaga drugim. Imam srce in čut za tiste, za katere vidim, da so v stiskah, ki trpijo na takšne ali drugačne načine ...
V službi sem imela sodelavko, ki se je zelo lovila pri delu. Veliko ljudi v službi je nanjo gledalo kot na nesposobno, leno, kot osebo, ki pač ni sposobna opravljat poklica. Marsikatera grenka in zasmehovalna je padla na njen račun. Jaz pa je nisem obsojala, večkrat sem ji pomagala pri delu, nekaj let prevzela naloge, ki bi jih morala opraviti ona,da se je naučila določenih stvari ipd. Ko pogledam kakšno je stanje čez 10 let po njenem prihodu v slubo, ko se je zamenjalo vodstvo in se je nekako vnesla pri svojem delu, da je lahko pridobila na veljavi: poleg tega, da je postala vzvišena, celo name gleda zviška. Tisto spoštovanje, tiha zahvala v obliki prijaznosti za pomoč v preteklosti - je ni. Na zelo lep, uvideven način sem se ji odločila povedati, da me je v tej njeni spremembi večkrat prizadela. Kar ne morem verjeti, čeprav je priznala, da je naredila narobe in se mi opravičila, s svojim početjem nadaljuje.
Primer s hčerko. Hčerka ima "prijateljico". Doma je precej težka situacija, finančno in čustveno ne dobi marsikaj, zato se večkrat zateče k nam. Kot družina ji pomagamo: sprejeli smo jo za svojo, jo vzeli na izlete, pri nas je, ko je več časa zbirala denar za nujno stvar, sem ji dala preostanek. Pred kratkim pa se je tako na hitro, iz nekega koristoljublja, obrnila proti moji hčerki in jo zelo prizadela. Prijateljici od hčere sem ko je prišla pogledat, če je hčera doma povedala, da ne razumem, kako je bila lahko tako nesramna do hčerke, ko smo kot družina sprejeli med sebe kot enako ... Se je opravičila, celo solze so pritekle, vendar se bojim, da tako v večih primerih, tudi zgornjem, da to ni zadnjič, če ji ne postavim mej.
Je res dobrota sirota?
Kako bi vi reagirala v prvem in kako v drugem primeru, če bi se to zgodilo vam?
Mi lahko kdo pomaga videti to situacijo od daleč?
Hvala za vsako nasvete in spodbudo.
Dobro si to napisala in opisala.
Nekaj sličnega doživi skoraj vsakdo. To tvoje in hčerino dogajanje je po moje naključje.
Skoraj se mi zdi, da imam v svojem poslu več sodelavcev in to, ko gledam tudi nazaj, se mi dogaja približno s petimi odstotki tesnejših sodelavcev. (sem s.p. in nimam ožjih sodelavcev)
Gledam čisto matematično po Gaussu. Vsaj 5-8 % odklonu se ne moreš ogniti in ga moraš sprejeti.
Mogoče je zaradi maloštevilčnosti sodelavcev pri tebi to bolj prisotno.
Ni kaj. Dobra si. Nadaljuj.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 20 Jun 2016 19:56