Mogoče so pa tak tip ljudi, da pričakujejo, da jih boš ti kontaktirala, ko kaj potrebuješ od njih? Zdi se mi nefer ljudi označiti za brezbrižne, če sploh ne vedo, da se s teboj kaj dogaja in imaš probleme. Recimo jaz imam tudi obdobja, ko se z nekaterimi prijateljiin kolegi manj slišimo in vidimo, ker se nam pač življenje tako vrti. Če bi pa izvedela, da potrebujejo mojo pomoč, bi si pa seveda vzela čas zanje. Isto velja v obratni smeri.enapozabljena je napisal/a: ↑
Ljudje ti ne morejo brati misli. Če kdaj oni niso tisti, ki navežejo stik (zaradi česarkoli že), je na tebi, da jih kontaktiraš. Konec koncev, če niste bili veliko v stikih, tudi ti ne veš, kaj se z njimi dogaja. Čisto mogoče, da imajo tudi oni probleme. Morda še hujše od tvojih.
Kar se tiče selitve, me pa nihče ni spraševal, kako bom selitev opravila. Vedo, da se znam sama organizirat, če potrebujem pomoč, pa tudi znam prosit zanjo. Ko so moji prijatelji renovirali dom, se tudi nisem vmešavala v to, kako vse skupaj nameravajo izvesti. Ponujati pomoč ljudem, ki zanjo ne prosijo, je namreč lahko tudi zelo vsiljivo. Ko je prijateljica omenila, da bi ji pomoč prav prišla, smo se pa dogovorili za datum in organizirali delovno akcijo. Toliko o tem.
Popolnoma druga tematika pa je ohranjanje stikov. Seveda je težje ohranjat stike, ko se seliš v drug kraj. Prvič zato, ker že sama selitev terja kar nekaj časa ter energije, potem se imaš verjetno interes vključiti v novo okolje in navezuješ stike z novimi ljudmi ter si svojo dnevno rutino oblikuješ v svojem lokalnem okolju. S prijatelji iz drugega kraja se ne moreš na hitro dogovoriti za sprehod ali kavo, ker vse skupaj terja dogovarjanje in več organizacije. Poleg tega ljudje vedo, da te ne morejo poklicati za hitro snidenje in zato ne pokličejo tebe, ampak koga drugega.
Če želiš ohranjati stike, se moraš v veliki meri kar sama potruditi in sicer mnogo bolj kot bi se sicer.
Zagotovo se pa za ohranjanje stika s teboj ne bodo posebej trudili tisti, ki si jim bolj kolegica kot prijateljica. Njim je s teboj fajn, brez tebe pa tudi. Zdiš se jim fajn, sigurno jih znaima, kako je v drugem mestu/tujini, ampak pogrešajo te pa ne.
Predlagam ti, da v novem kraju spoznaš čim več ljudi, da boš uspela zgraditi novo socialno mrežo. S starimi prijateji in kolegi pa se le potrudi spet navezati in ohranjati stik. Pa naj te ne bo strah ali sram zaprositi za pomoč, ko jo potrebuješ. Bodi le pozorna pri tem, koliko ti je kdo pripravljen nuditi in ne pričakuj/zahtevaj od njega več kot toliko, drugače se boš ljudem zdela naporna in se bodo začeli tvoji družbi izogibati.
Ljudje v stiski znajo biti tudi zelo naporni s tega vidika, da vidijo le svoje probleme, tujih pa ne. Poleg tega so kot v neki jami, iz katere ne vidijo, in dostikrat niso pripravljeni poslušati tujih pametnih nasvetov. Znajo biti tudi izjemno negativni, nagnjeni k jamranju (vedno o eni in isti stvari) in tako dalje. Ne zanimaj ih, kaj se dogaja z drugimi in tako dalje. Tako pač na nas deluje stres. Zavedaj se, da si se tudi ti v tvojem težavnem času morda obnašala drugače, kot so bili tvoji bližnji vajeni. Včasih se ljudje tudi zaradi tega malo oddaljijo.
Nekateri so pa samo prijatelji v dobrem, v slabem pa ne. Sedaj veš, kdo je kdo in veš, na koga se lahko zaneseš v dobrem in slabem, na koga samo v dobrem in na koga samo v slabem.
Veliko zadovoljstva v novi službi in novem kraju, pri tkanju novih prijateljstev in pri ponovni oživitvi stikov s starimi prijatelji.
Srečno!