ateist pod krinko napisal:
Našel sem si nov hobi. V cerkev se hodim norčevat. Pa tako se še nikoli v življenju nisem zabaval. Zdaj nekih strašno velikih štal ne delam, bom razložil. Najprej pride duhovnik oblečen kot klovn. Enkrat škrlatno, drugič zeleno, da tako smešno oblečeno osebo vidiš, se moraš kar potrudit, to mi že zvabi nasmeh na ustnice. Ko duhovnik pridiga, jaz pač to v glavi sarkastično komentiram in se muzam, sploh si mislit ne morete, kako se odprtega pušča za sarkastične opazke, ne moreš verjet, če ne vidiš. Na petini maše se že komaj zadržujem, da ne bruhnem v smeh. Gledam ministrante, kako se dolgočasijo, tu si že mislim, kateri bo fasal župnikovo "naklonjenost" v zakristiji. Ko cela cerkev vstane, jaz sedim. Včasih presedim do naslednje spremembe, včasih me grdo pogledajo, pa samo vstajam z zamikom. Morejo mi itak nič, ker so vsi 60+ vsakogar lahko položim z eno potezo, ampak nisem nasilen. Ko je duhovnik mal slabš skoncentriran, se začne motit, začnem jaz kašljat in smrkat. Ponavadi se potem zašvica ful. Ko zbor poje, spuščam ene prikrite kričeče zvoke, da malo moti melodijo. To je ful zabavno, ko se začnejo spogledovat, pa jim ni jasno, kaj to je. Ko denar fehtajo naokoli, jim dajem not stare dinarje, tiste iz hiperinflacijske dobe, me zanima ksiht od župnika, ko začne gledat izplen, haha. Potem grem po hostijo, mi jo duhovnik da, jaz mu odgovorim "Alah akhbar" ali kaj podobnega. Malo čukasto pogleda, enkrat me je opozoril, pa sem reku, da je narobe slišu in sem v resnici reku "Amen" itak mi nič ne more, ker mora ostat v karakterju in čimprej zaključit zadevo, ker se mu mudi h kuharci potem. Na koncu me pa še pred cerkvijo kakšna ženica pohvali: "Ja kako lepo, da tudi mladi kdaj pridete." Si mislim potem "Stara, če bi ti vedela, zakaj sem jaz tu, bi te kap." V glavnem: zabavam se neizmerno, to je zdaj moj najljubši hobi, komaj čakam nedelje. In je res kot pravijo, maša name deluje terapevtsko, po maši se počutim super, poln energije in elana, zvečer zaspim kot dojenček. Ni boljšga.
Bi se mi kdo pridružu?
No saj lahko priznaš svoja nagnjenja.Danes to ni več tabu. Cerkev ti je fetiš, občuduješ župnike.
Gledaš ministrante, kako se dolgočasijo, tu si že misliš, kateri bo fasal župnikovo "naklonjenost" v zakristiji in si predstavljaš sebe namesto ministrantov. ---To so tipične fantazije osebe ,ki je nagnjena k enakospolnim.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 13 Sep 2016 21:32